Splošno o homeopatiji in spagiriji

Homeopatska kombinirana zdravila z domišljenim izborom vsebovanih homeopatskih učinkovin so dobrodošla pomoč v celostni terapiji akutnih stanj.

Homeopatski holistični pogled na zdravje

Kadar konvencionalna medicina govori o zdravju, prepoznava pomembnost uravnoteženega delovanja človeka na telesnem, čustvenem, duševnem in mentalnem področju, a vendar to celoto v diagnostičnih in terapevtskih postopkih drobi na posamezne, navidezno nepovezane dele.

V homeopatiji vsa ta področja vedno združujemo v logično celoto in pri izbiri pravega zdravila pazimo, da blagodejno delovanje zdravila uravnoteži nepravilnosti v vseh teh razsežnostih.

Izberemo zdravilo, ki pri zdravih ljudeh povzroča prav takšne simptome na vseh teh ravneh, kot jih pri obolelemu želimo pozdraviti. Temu principu pravimo tudi zdravljenje podobnega s podobnim.

Delovanje zdravila tako okrepi procese, ki jih je organizem že začel razvijati, da se obrani osnovne motnje. Ustrezno izbrano homeopatsko zdravilo sodeluje z imunskim sistemom in ga vzpodbuja, zato nikoli ni tujek v naravnem dogajanju. Na ta način lahko homeopatija trajno ozdravi vsako bolezensko motnjo, če le-ta ni že preveč napredovala.

Raziskave v homeopatiji

Število kvalitetnih homeopatskih raziskav neprestano raste. Do danes je bilo v uglednih znanstvenih publikacijah objavljenih 142 randomiziranih kontroliranih študij o homeopatiji: 74 študij je imelo dovolj veliko statistično moč, ki omogoča trdne dokaze, 63 izmed njih ali 85% jih je dokazalo, da je homeopatija bolj učinkovita kot placebo.

Štiri metaanalize od petih so pokazale verjetnost, da je homeopatija učinkovitejša od placeba. Zaradi specifike homeopatskega načina zdravljenja pa se za ugotavljanje učinkovitosti homeopatije primernejše opazovalne klinične študije.
V največji tovrstni raziskavi, objavljeni leta 2005, je 70% od 6500 bolnikov, obravnavanih v Bristolski homeopatski bolnišnici, poročalo o izboljšanju svojega zdravja po homeopatskem zdravljenju.

Ta in podobne študije iz drugih homeopatskih centrov potrjujejo dejstva, ki jih homeopati in njihovi pacienti ugotavljajo vsak dan znova – da je homeopatija izredno učinkovita.

Spagirična izdelava homeopatskih zdravil

Dodana vrednost kombiniranih homeopatskih zdravila proizvajalca Pekana je v spagirični pripravi nekaterih učinkovin. Spagirično pripravljene učinkovine se nato homeopatsko obdela oz. potencira; to je redči in stresa, do določene potence (D4 do D12).

Spagirično izdelano zdravilo poleg specifičnih učinkovin rastline, potenciranih na homeopatski način, ohranja vitalno moč rastline, kot tudi njen mineralni del, kar pripomore k večji učinkovitosti zdravila. Po spagirični metodi se izdelujejo le rastline. Učinkovinam, ki so izdelane na ta način, se v imenu sestavine doda končnica spag. Peka.

Oče “spagirije” je sloviti zdravnik srednjega veka Paracelsus (1493 – 1541). Paracelsus je živel v času, ko so alkimisti mrzlično iskali kvintesenco (»Quinta Essentia«), ki bi v življenje povrnila harmonijo. Paracelsus se je zavedal dejstva, da sta bolezen in zdravje neločljivi del celote. Z boleznijo telo stremi k očiščenju in k ponovni vzpostavitvi zdravja.

Temu sledi tudi ideja spagirije. Beseda izhaja iz grških terminov: spago (ločiti) in ageiro (združiti), ki se lahko prevedeta tudi z latinskima izrazoma solve et coagula. Beseda torej opisuje umetnost, ki loči (ali izloči) čisto od nečistega in tujega, to predela in ponovno združi v eno. To eno (včasih so to imenovali kvintesenca) pa ima sposobnost v človeka vrniti izgubljeno harmonijo (zdravje).

Dr. Beyersdorff, lastnik in ustanovitelj podjetja PEKANA je oživil znanje Paracelsusa o plemenitenju, jačanju in ekstrakciji rastlini lastnega energetskega potenciala s pomočjo spagirične metode. Spagirično metodo izdelave matične tinkture po Paracelsusu je izpopolnil skladno z razvojem znanosti in v končno izdelavo zdravila vključil še homeopatski proces. Spagirična metoda izdelave homeopatskih zdravil izdelovalca PEKANA je bila leta 1991 vključena v nemško homeopatsko farmakopejo, podjetje pa je zanjo dobilo prestižno nagrado za inovacijo.

1. KORAK: LOČITEV SUROVIN

SPAGIRIJA PO PARACELSUSU: Gnitje

V času Paracelsusa so rastlino podvrgli gnitju. Tako kot gnitje je tudi bolezen destrukcija oganizma. Po Paracelsusu je moč rastline v njenem duhu (ARCANI) in ne v telesu.

PEKANA SPAGIRIJA: Fermentacija

Rastlini, ki se uporablja kot surovina, se doda voda, sladkor (saharoza) in kvasovke (saccharomyces cerevisiae); v procesu fermentacije nastane alkohol, ki je nosilec vitalne energije rastline.

2. KORAK: ČIŠČENJE SUROVIN

SPAGIRIJA PO PARACELSUSU: Destilacija z vodno paro

V času Paracelsusa so gnili preostanek podvrgli destilaciji z vodno paro. To je bilo potrebno iz higienskih razlogov v prenešenem pomenu pa to pomeni „poduhovljenje“, čiščenje; in bolezen sama je proces čiščenja

PEKANA SPAGIRIJA: Filtracija

Fermentirano tekočino se filtrira, s čimer se odstrani nečistoče, rastlinski ostanek pa se stisne v pogačo.

3. KORAK: PREDELAVA SUROVIN

SPAGIRIJA PO PARACELSUSU: Sežig

Paracelsus je preostanek destilata sežgal. Pepel z vsebovanimi minerali predstavlja strukturni del rastline in je v prenešenem pomenu „gradnik“ zdravila.

PEKANA SPAGIRIJA: Sežig

Sprešano rastlinsko pogačo se upepeli na T 900ºC. Pepel se očisti v vroči vodi, v kateri se mineralni deli raztopijo; raztopino se filtrira, filtrat pa se upari na parni kopeli. Nastanejo kristali mineralnega dela rastline.

4. KORAK: ZDRUŽITEV

SPAGIRIJA PO PARACELSUSU: Združitev

Idealno zdravilo (ARCANUM) mora po Paracelsusu združevati 3 osnovne principe (SAL, SULFUR in MERKUR) saj naj bi bilo tako kot človek sestavljeno iz telesa, duše in duha: SAL predstavlja v zdravilu telesno; je gradnik (minerali), MERKUR predstavlja duhovno, ustvarjalno (energija), SULFUR predstavlja povezovalno; čustva (tekočina, filtrat, matična tinktura).

SPAGIRIJA PO PARACELSUSU: Sežig

Krog izdelave spagirične matične tinkture se zaključi z združitvijo mineralnih kristalov rastline s fermentirano raztopino. Sledi končna filtracija in homeopatsko potenciranje tako izdelane matične tinkture do končne potence (D4 do D12).

Ali ste vedeli?

Da dnevno v svetu homeopatijo uporabja več kot 200 mio ljudi, po svetu pa se z njo vsako leto zdravi 450 milijonov ljudi.
Da je homeopatija pravzaprav evropska tradicionalna medicina, katere začetki segajo v 17. stoletje.
Da 3 od 4 Evropejcev poznajo homeopatijo, 29% (100 mio) pa se jih z njo zdravi. V Nemčiji jo uporablja 60%, v Franciji 56%, v Avstriji 50%, v Španiji 33%, v UK pa 15% prebivalstva.
Da ima po podatkih Evropskega odbora za homeopatijo (ECH) iz leta 2015 v EU osnovno homeopatsko izobrazbo približno 50.000 zdravnikov, večinoma so to splošni oziroma družinski zdravniki (za primerjavo: v EU je približno 15.000 nevrologov in okrog 18.000 otorinolaringologov).
Da homeopatska in antropozofska zdravila v EU predstavljajo 1% skupnega trga zdravil in 7% trga zdravil brez receptov EU.
Da so vsa homeopatska zdravila, ki so na voljo v lekarnah, preverjena s strani nacionalnih agencij za zdravila in morajo pred prihodom na trg pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom.
Da mora proces proizvodnje homeopatskega zdravila zadoščati istim standardom kvalitete kot proces izdelave klasičnega zdravila.

Da so homeopatska zdravila na trgu in v uporabi že več kot 200 let in je zato zanje na voljo največ empiričnih dokazov o učinkovitosti.
Da obstaja tudi mnogo znanstvenih dokazov, ki pričajo o učinkovitosti homeopatije.
Da 70% ljudi, ki uporabljajo homeopatijo, poroča o izboljšanju svojega zdravja.
Da je homeopatija vključena v nacionalni zdravstveni sistem mnogih evropskih držav, kot so Francija, Nemčija, Nizozemska, Italija, Švica in Portugalska.
Da so privrženci homeopatije mnoge slavne osebnosti: David Beckham, Twiggy, Roger Daltrey, Caprice, Susan Hampshire, Tina Turner, Louise Jameson, Gaby Roslin, Jude Law, Sadie Frost, Nadia Sawalha, Richard Branson, Debra Stephenson in Meera Syal, ter prebivalci angleškega dvora na čelu s kraljico Elizabeto in princem Charlesom.
Da je Slovenija edina država v Evropi, v kateri zdravnik z veljavno licenco ne sme zdraviti s homeopatijo.

Način priprave in delovanja homeopatskih zdravil

Način priprave homeopatskih zdravil se imenuje potenciranje in poteka s serijskim sistematičnim redčenjem in pretresanjem izvorne snovi iz mineralnega, rastlinskega ali živalskega sveta v vodi. Večkrat, ko ponovimo ta postopek, višje potence zdravila dobimo. Metodo potenciranja je kot temeljno za homeopatijo utemeljil prvi homeopat Samuel Hahnemann, ko je iskal način za odpravo toksičnosti nekaterih zdravil tedanjega časa.

Na njegovo začudenje in v spotiko kasnejših znanstvenih rodov do sedanjosti, je praksa pokazala, da z višanjem potence zdravilna moč zdravila celo raste, medtem ko toksičnost hitro izgine. Do danes znanost ni našla prepričljive razlage za ta navidezni paradoks, ki se v praksi vedno znova potrjuje.

Izvorna snov bržkone zapusti določeno urejenost in subtilno energetsko sled oz. informacijo v topilu, ta pa ima sposobnost na specifičen način vplivati na žive organizme.

Razlika med monokomponentnimi in kombiniranimi homeopatskimi zdravili

V homeopatiji se uporabljajo tako klasična monokomponentna kot kombinirana homeopatska zdravila. Kombinirana homeopatska zdravila ali homeopatski kompleksi se od klasičnih monokomponentnih homeopatskih zdravil pomembno razlikujejo:

V SESTAVI

gre za kombinacijo dveh ali več sinergistično delujočih učinkovin, ki nagovarjajo in podpirajo različne organske sisteme medsebojno povezane v patologiji bolezni. V kombiniranih homeopatskih zdravilih proizvajalca Pekana je običajno kombiniranih 8 učinkovin, ki smiselno podpirajo organizem v boju proti bolezni. Običajno kombinirana homeopatska zdravila vsebujejo učinkovine s t.i. preizkušeno indikacijo, ki se je v stoletni ljudski uporabi izkazala v terapiji določenega stanja; npr. arnika v terapiji poškodb ali atropa belladonna v terapiji vročinskih stanj.

V POTENCAH

kombinirana homeopatska zdravila vsebujejo učinkovine v nizkih potencah (navadno D4 do D12), ki naj bi bile ključne za stimulacijo imunskega sistema, hkrati pa pri teh potencah ni nevarnosti poslabšanja oz. preizkušanja zdravila. Nizke (D) potence delujejo pretežno na fizičnem nivoju in so bolj primerne za terapijo akutnih stanj, ki jih je moč obvladati s samozdravljenjem.

V NAČINU SVETOVANJA

za razliko od svetovanja v klasični homeopatiji, kjer je potreben daljši posvet s strokovnjakom homeopatom, ki na osnovi zbranih simptomov (totaliteta simptomov) in klasifikaciji le-teh po pomenu (repertorizacija) izbere za zdravljenje določenega stanja le eno monoremedijo, temelji svetovanje kombiniranih homeopatskih zdravil na poznavanju preizkušenih indikacij. To v primerjavi s svetovanjem monoremedij zahteva manj časa in ga je zato s pridom moč uporabiti v lekarni. V tujini so kombinirana homeopatska zdravila domena lekarn, za razliko od monoremedij, ki so pretežno v rokah zdravnikov homeopatov oz. zdravilcev (“heilpraktiker”).

V UPORABI

kombinirana homeopatska zdravila so namenjena predvsem zdravljenju akutnih stanj, klasične monoremedije pa posegajo tudi na področje terapije kroničnih bolezni.

V ODMERJANJU

običajno se kombinirana homeopatska zdravila odmerjajo pogosteje (akutna stanja!); število zaužitih kroglic ali kapljic je lahko višje.

V RAZPOLOŽLJIVIH OBLIKAH

poleg klasičnih kroglic, v katerih se pretežno pojavljajo monoremedije, so kombinirana homeopatska zdravila na voljo tudi v drugih farmacevtskih oblikah kot so krema, peroralne kapljice, kapljice za uho …